Nives Špehar
Pogosto si kar tako, da se boljše počutim v prostoru, kupim šopek ali dva; enega za domov, enega za v službo. A ta, ki ga imam v rokah na fotografiji spodaj, ni bil zame. Šopek je bil namenjen sodelavki, ki se je tisti dan dotaknila svojih sanj na poslovnem področju. Njena zgodba je lahko navdih, da nikoli ni prepozno za uspeh in novo poglavje v življenju.
Spoznali sva se leta 2019, stara je bila 36 let, ko je prišla na začetni tečaj podaljševanja trepalnic. Istega leta sva se nato srečali še dvakrat, obakrat v vlogi mentor- tečajnica. Še danes je živ spomin na dan, ko mi je ob koncu tečaja Lash Filler postavila vprašanje, za katerega se mi je zdelo, da je močno preuranjeno. Zanimalo jo je ali bi tudi ona lahko nekoč učila.
“Ravnokar je končala tečaj, pa me to sprašuje?” sem pomislila. Še dobro, da svojih misli nisem izrekla na glas, sem razmišljala kasneje – zavedla sem se, da sem sama naredila enako! Na tečaju ruskega volumna sem Hanno Putjajo, ki je takrat vodila tečaj in je lastnica znamke London Lash, popolnoma spontano vprašala ali bi lahko nekoč tudi jaz bila trener. Nisem mislila pri njej, zanimalo me je kar tako, na splošno. Hanna je takrat odgovorila podobno, kot sem kasneje odgovorila jaz, ko sem se znašla v njeni vlogi: “Seveda, zakaj pa ne… čez čas.”
Zgodba o uspehu
Nina je po izobrazbi zobna asistentka, ki poleg službe vodi tudi svoj salon, specializiran za trepalnice in obrvi. Najini poti sta se ponovno srečali spomladi leta 2021, ko sem jo poklicala, da bi vprašala ali še vedno želi biti trener. Ponudila sem ji možnost asistiranja na skupinskih tečajih, kjer bi pridobila dovolj praktičnega znanja za samostojnega trenerja.
Nina je bila nato dobro leto moja asistenka na tečaju vihanja in nege trepalnic, tisti ponedeljek, ko sem kupila šopek, pa jo je čakal trenutek resnice – bo znala uspešno in popolnoma samostojno voditi tečaj? Vedela sem kako pomemben dan je to zanjo in želela sem, da ji ostane v lepem spominu. Ko je tečajnicam razdelila diplome, je bila na vrsti ona. Čestitala sem ji za uspeh, ji podarila šopek in objem. Iz oči so ji pritekle solzice ganjenosti, verjetno pomešane s solzami olajšanja; morda se je takrat zavedla, kako daleč je prišla. Tečajnice so bile zadovoljne z njenim vodenjem, prejela je prve pohvale in od srca se ji je odvalil velik kamen. Pa meni?
V resnici me ni skrbelo, da ne bo zmogla, da ne bo znala, da ne bo primerna. V letu sodelovanja sem jo dobro spoznala. Vedela sem, da je zanesljiva, potrpežljiva, delovna in pozorna oseba. To, da me je čisto po vsakem tečaju vprašala kako sem bila zadovoljna z njo ter želela vedeti za vsako svojo napako, pa tudi kako lahko še napreduje, je dajalo potrditev, da želi biti dober trener, da tu ne gre za status in imidž. Vedela sem, da je to oseba, ki jo želim imeti ob sebi, zato sem ji ponudila mesto trenerja v svoji ekipi.
Nauk zgodbe
Uspeh ne pride čez noč. Nini je uspelo, da je v štirih letih napredovala od popolne začetnice do trenutka, ko je prevzela vodenje skupinskih tečajev za vihanje in nego trepalnic Lash Filler.
A če se Nina ne bi odločila za prvi tečaj, pa potem drugega in vse ostale, in če takrat ne bi na glas povedala kaj si želi, se ne bi spomnila na njo, ko sem se odločala za asistentko – in danes verjetno ne bi vodila tečajev.
Prvi korak k temu kar si želimo, moramo vedno narediti sami. Ko se enkrat odločimo, nas življenje podpre; steče kot reka, ki se vije v strugi; pelje nas po poti, ki nam je namenjena. Ko se ozrem nazaj, vidim, da je tudi mene lepo peljalo, zato z zaupanjem gledam naprej. Tam že vidim, kako se razkriva moja nova pot.
Nives
Spoznaj Nino in njeno zgodbo (klik).
