Nives Špehar
Naslov današnjega zapisa sem si izposodila pri znani knjižni uspešnici, ki je pred leti obnorela ženske bralke. Lahko bi rekla, da je zgodba iz omenjenega romana v osnovi podobna moji. V kolikšni meri in kje, boste lahko presodile same. Upam, da bom z njo navdihnila še koga. Nikoli ni prepozno, verjemite… a ne komurkoli, vase!
1. poglavje – Jej!
Konec meseca aprila bosta minili dve leti, ko sem po 16-ih letih marketingu dokončno rekla adijo. Ne boste verjeli, ampak jaz do pred dveh let nikoli nisem delala v kozmetični stroki. Po izobrazbi sem ekonomistka, v srcu pa že od nekdaj ljubiteljica lepote in kozmetike. Spomnim se, da sem ljubezen do lepotičenja prvič začutila v osnovni šoli, ko sem v času poletnih počitnic v koloniji v Pacugu vsak večer naličila vsa dekleta iz sobe. Stare 13 let smo seveda morale biti urejene za večerni ples. Pa saj danes ni nič drugače, le da se ličimo same :).
Ob koncu osnovne šole je bilo treba izbrati poklic. Niti približno nisem vedela, kaj bi rada počela v življenju. Za kozmetično šolo takrat nisem niti slišala, frizerstvo me ni zanimalo. Odlično pa so mi šli iz ust tuji jeziki, zato sem se želela vpisati na Srednjo družboslovno šolo (danes Gimnazija Poljane). Starši mislimo, da vedno vemo, kaj je dobro za naše otroke. Tudi moj oči ni bil drugačen in je presodil, da na Poljane pa ne grem. To pa ne, ker s tisto šolo pa še knjižničarka ne morem bit. Khm..
Vztrajal je, da se vpišem na računalniško šolo ali na Srednjo Ekonomsko šolo na Prešernovi v Ljubljani. Računalniki me niso zanimali, kaj pomeni ekonomska šola pa se mi sploh ni sanjalo. Obetavno, ne? Veste kaj? Zaključni izpit sem opravila z odliko, vendar pol leta kasneje kot moje sošolke. Ampak ta del ne sodi v poglavje “Jej”.
Z marketingom sem se prvič srečala, ko sem začela delati na radiu Hit. V devetih letih sem ga spoznala z zelo različnih kotov, najbolj pa sem bila zadovoljna, ko sem delala na področju internega komuniciranja. Psihologija me je vedno privlačila in interno komuniciranje je področje, ki je tesno prepleteno s poznavanjem le-te.
Sledila so še tri leta v drugih medijih, kjer sem spoznala, da je res, kar sem čutila že prej – da trženje ni zame.
Zatem sem kot samostojno zaposlena delala predvsem online projekte.
In kje za vraga se začne zgodba o Lepih nohtkih?
Vmes nekje,… preden se je rodila Bella. Bila je želja po spremembi, le da sem takrat čutila, da jaz ne morem osem ur delati samo lepotnih tretmajev, temveč rabim intelektualni izziv. In sem se zakopala v marketing še za pet let. Kar se je navsezadnje izkazalo za pravilno odločitev.
Veliko sem se naučila, ko smo postavljali in komunicirali edinstveno trgovino Sisi Shop, se trudili utreti pot znamki koles Johnny Loco, spoznala pa sem tudi modni svet, ko sem sodelovala z znamkami pod zastopstvom podjetja Lili in Roza – Marina Yachting, Petit Bateau in Max & Co.
Prav vsak projekt mi je dal neprecenljivo popotnico. Ves ta čas pa je bila moja poslovna pot povezana tudi z moževo, ki se je specializiral za komunikacijo na družabnih omrežjih. Tam sem bila “deklica za vse”. Medtem ko je on ustvarjal, sem jaz skrbela, da je vse teklo nemoteno. Bila sva fajn tandem – on umetnik, jaz birokrat. Le da danes vidim, da sem tudi jaz umetnica, in da mi vedno manj diši birokracija 😉
Pred dvemi leti sem se tako odločila, da ne iščem več novih marketinških projektov, ampak se v celoti posvetim ljubezni do lepote. Specializirala sem se za podaljševanje trepalnic, kar je bilo takrat videti najmanj predrzno, če ne neumno. Seveda brez podpore doma ne bi šlo. Vsak začetek je težak, to že vrabci čivkajo, a ne?
Začela sem iz ničle, poganjala me je srčna želja! Prepričana sem, da je ravno to tisto, zaradi česar mi uspeva. Ker verjamem v to kar delam, in to kar delam, delam s srcem. Ustvarjam in se izpolnjujem, ni mi žal.
Specializiran studio za trepalnice, nohte in obrvi je to, kar želim. In sedaj sem začutila, da je čas, da prepletem strokovno znanje iz marketinga in promocije ter svojo strast do trepalnic ter ga v kompletu ponudim v obliki izobraževanj in tečajev za podaljševanje trepalnic. Izkušnje iz obeh področij so neprecenljivo znanje, ki ga predajam mladim stilistkam in njihovemu vodstvu. Kičasto zadovoljna sem, pa kaj? 🙂
Pravijo, da se ni dobro ozirati nazaj, da je vse kar rabiš ta trenutek tukaj in zdaj. Nazaj se ozrem le toliko da vidim, da sem danes točno tam, kjer mi je namenjeno biti. Vsaka služba, vsako delo, vsaka oseba,… vse izkušnje so mi dale nekaj, kar danes potrebujem za svoj uspeh.
Vedno sem občudovala in z veseljem poslušala zgodbe o pogumnih ženskah, ki so se odločile delati kar jih veseli. Danes torej občudujem samo sebe. Pri starosti 40-ih let sem si dovolila začeti znova, srečna sem.
Najbrž je sedaj jasno, zakaj je naslov prvega poglavja “Jej”. Da lahko ješ, moraš običajno delati, ne?
Če vas je moja zgodba pritegnila do te mere, da vas zanima o čem bom pisala v poglavju “Moli”, predlagam da se naročite na e-novice, da ne zamudite nove objave. 🙂
Veliko lepega vam želim.
Nives
P.S. za radovedne: moj LinkedIn profil.
<?php echo date(get_option('date_format')); ?>
