Če sem v drugem delu bloga “Jej, moli, ljubi” pisala o tem, da moli k sebi, potem je jasno, da bo tudi današnji zapis nosil podoben podnaslov: Nauči se ljubiti sebe.

Če bi to znali, bi nas obdajalo veliko več srečnih ljudi. Pač ne greš na zabavo zato, ker “moraš”. Nisi prijazna z nekom, ker se bojiš njegove reakcije. Ne hodiš na telovadbo, po kateri se ne počutiš dobro, a greš zato, ker “moraš” shujšati. Odpoveš zmenek za večerjo, ker bi raje ostala (sama s sabo) doma, pa čeprav si še dopoldne rekla: grem! To ne pomeni, da si slaba prijateljica, hči, soseda ali partnerka; pomeni le, da se obnašaš v skladu s svojim počutjem in ne v skladu s pričakovanjem drugih. Ko imaš rada sebe, ne pristaneš na situacije in odnose, v katerih nisi srečna.

Ko govorim o odnosih ne mislim le na partnerski odnos. V resnici sem v odnosu z vsako osebo v svojem življenju. Pa naj bo to poštar, prodajalka ali pa najboljša prijateljica. Ni pomembno kdo je na drugi strani, me pa zanima ali ste se kdaj vprašali, koliko sebe damo v nek odnos? Smo lahko to, kar smo ali se pretvarjamo iz različnih vzrokov? Morda menite, da se nekaj ne spodobi, da vas ne bodo razumeli ali pa veste, da imajo drugačen pogled na določeno situacijo. Se vprašate kako se počutite ob nekom? Meni je zelo pomembno, da si na obe vprašanji odgovorim z da. Namreč vedno sami izberemo osebe ob katerih se lahko počutimo tako, kot si želimo. Ni znanstvena fantastika, se pa dogaja na zelo prefinjen in nezaveden način. Če se želiš počutiti pomembnega, si izbereš osebo, ob kateri boš lahko doživel ta del sebe. Kadar si globoko v sebi prepričan, da so drugi boljši in pomembnejši od tebe, potem v vsakomur vidiš avtoriteto. Ko se želiš počutiti privlačno, koketiraš. Vidite, kam merim? Vedno smo v odnosu in nezavedno smo osredotočeni na tisti del sebe, ki ga želimo doživeti. In ravno zato je pomembno vedeti, kako se zaznavamo, kakšen odnos imamo s samim sabo. Ta bo vedno z nami, ne moremo mu uiti. Lahko greš na drug konec sveta, sebe imaš vedno s seboj. Ko se spoprijateljiš s sabo, ne pristajaš na odnose v katerih nisi izpopolnjen ali si v njih celo odvisen.

Ko sem v svojem obnašanju začela prepoznavati vzorce odvisnosti, sem nehala početi stvari, v katerih ne uživam in sem zaradi njih nezadovoljna.

Opazila sem, da v družbi pogosto preverjam ali se oseba, ki je bila z mano, dobro počuti. Skrivoma sem pogledovala kako je. Ji je všeč film? Se zabava? Uživa v družbi, hrani, pijači,…? Kot da bi bilo od mene odvisno, kako se počuti. In če se je zabaval/a, sem bila pomirjena. Če se ni, potem sem se počutila odgovorno za njeno počutje. Zveni znano? Potrditev za primernost svojih dejanj ali pa dovoljenje za izpolnitev svojih želja, sem vedno iskala od drugih. Če dobim pohvalo za kupljene zavese, potem si bom dovolila priznati, da sem dobro izbrala. Takšni odnosi, so odvisni odnosi. Biti odvisnik pa ni prijetno v nobenem primeru. Kajti če odvisnik ne dobi droge, trpi in je nesrečen, boli ga. In seveda čaka, da ga nekdo ali nekaj odreši.

Res je pomembno prepoznati svoje občutke. Velikokrat sem nekaj naredila samo zato, da se ne bi počutila slabo. Da ne bi bila deležna jeze ali neodobravanja… iz strahu torej. “Če bom pridna in ubogljiva, me bodo imeli radi”, se je naučila mala Nives. Kljub temu, da sem vmes odrasla, sem v odnosih še vedno delovala po tem prepričanju. Nisem si upala živeti sebe, ker nisem dovolj dobra. Ne bom pisala kdaj in kje so se rodila takšna prepričanja, ker to ni namen današnjega zapisa. Sem mama trem otrokom in lahko povem, da sem zelo previdna v odnosu z njimi. Ne zanikam njihovih čustev, dovolim jim, da so, kar so, ne teptam njihove osebnosti. Učim jih, da so v odnosih predvsem iskreni in spoštljivi. Ko se znajdejo v situaciji, ki terja od njih, da se postavijo zase, jim vedno svetujem: “Povej pogumno, iskreno in spoštljivo.” Velja tako v šoli, na treningu, kot doma. Jasno je, da se zaradi tega velikokrat znajdem v situaciji, ko bi najraje z vpitjem uveljavljala svojo voljo. In včasih tudi jo, ne zmorem vedno vseh starševskih izzivov in zavestna vzgoja je hudo naporna 🙂 Otroci so naš največji učitelj, drži.

Zagotovo pa se vsega tega ne bi zavedala, če ne bi kot odrasla še enkrat prehodila poti odraščanja. Ob tem sem se naučila imeti se rada. Znam se pogovarjati sama s sabo, večkrat se vprašam: “Kako sem? Si res želim to in to? Zakaj ne upam narediti ali reči nečesa, kar si želim? Česa me je strah?” To pomeni biti v stiku s sabo, biti ljubeč in pozoren partner, ki si ga tako želimo. V resnici pa iščemo sebe. Ampak kako lahko sploh ljubiš nekoga, če ne znaš ljubiti sebe?

V številnih situacijah sem se zalotila, da se nimam rada. Silila sem se v dejanja v katerih nisem uživala, a sem iz nevem katerega razloga mislila, da je to dobro zame. Eden takšnih primerov je tek. Pred štirimi leti sem vsak mesec pretekla 100 km, uživala sem, ni mi bilo težko. Še celo pozimi sem tekla, kar je zame, ki me vedno zebe, nekaj posebnega. Leto kasneje sem začutila, da v teku ne uživam več. A sem se kljub vsemu gnala. Zakaj, ne vem. Verjetno na podlagi preteklih izkušenj: tek imam rada. In nisem niti pomislila, da je lahko danes drugače. Če nisem mogla teči, sem vsaj hitro hodila. Dokler se nisem nekega zgodnjega poletnega jutra odpravila na hitro hojo, nasproti pa so mi prihajali tekači. Pomislila sem, kako se jim da?!
In potem sem se zavedla sebe: hodim ob obali, sonce sije, v nosnicah imam vonj po morju, nebo je brez oblačka, okoli mene palme in meni tako ljubo sredozemsko rastlinje. In kaj delam? Kam se mi mudi?! Kam?! Sezula sem superge in z bosimi nogami nadaljevala s hojo po kamnih. Tisto, in naslednje poletje, nisem tekla skoraj nič.

Šele lani sem ponovno začutila željo po teku. Danes tečem, ko tako čutim, in vedno ko se odpravim v naravo grem zato, ker si to želim. Spoznala sem, da zelo uživam tudi v jogi. Odkrila sem super Youtube kanal, Adriane me je popolnoma prevzela. Find what feels good, je njena filozofija. Če se življenja lotiš na ta način, zagotovo ne greš “preko sebe”.

Upam, da ste se ob tem pisanju vprašali, kako vidite sebe. Se imate radi?
Prosim vas, da tukaj naredite kratek premor. Predstavljajte si nesrečno prijateljico… kaj bi ji rekli, kako bi jo potolažili? Dajte, zaprite oči in si zamislite takšno situacijo. Kako boste reagirali? Če ne gre, si predstavljajte malega otroka.
Sedaj pa si predstavljajte sebe. Nesrečni ste, jokate. Kaj boste naredili? Si znate pomagati? Ali pa boste raje poklicali prijateljico oziroma svojo žalost izjokali partnerju? Nič ni narobe, če se po pomoč obrnete drugam, je pa zelo pomembno, da znate sami sebe vzeti v naročje, se potolažiti in se objeti. Ljubiti sebe pomeni privoščiti si srečo, veselje, si dovoliti delati napake, se znati pohvaliti in nagraditi. Se sprejeti takšnega, kot si. Z vsemi plusi in minusi. Zaljubite se vase.

Ali veste, da se vedno, ko se zaljubimo v drugo osebo, v bistvu zaljubimo v tisti del sebe, ki ga imamo radi? V devetih nebesih smo, vse dokler nam oseba vrača pozornost. Vendar ta oseba ni vi. Ne bo delovala v skladu z vašimi pričakovanji. Če tega ne razumemo, v tej točki nastane priložnost za razočaranje. In spet smo v odvisnem razmerju.

Popolnoma drugačen odnos pa imamo takrat, ko se zavedamo sebe in vstopimo v odnos z vedenjem, da lahko vplivamo le nase, da ima druga oseba svobodno voljo odločanja in njej lasten način delovanja. Pomislite, na začetku sem pisala, da je pomembno, da ste v stiku s svojimi občutki. Če sta v odnosu dve takšni osebi, potem imata dobre možnosti za zdrav odnos. Nihče od njiju se ne pretvarja, je to, kar je. Osho, meni ljub provokativen duhovni učitelj in filozof, to dobro pojasni s primerjavo, da so v nasprotnem primeru v odnosu štirje. Dva partnerja in njuni maski.

In še…

“Ljubi svojega bližnjega kakor sebe”

…pravi ena božjih zapovedi. Z mojimi besedami: osrečuj drugega z dejanji, ki osrečujejo ne samo njega, temveč tudi tebe. Tako širiš ljubezen. Če osrečuješ nekoga iz kakršnegakoli drugega vzroka, potem to ni ljubezen – ne do sebe in ne do njega.

S tem zapisom končujem blog Jej, moli, ljubi! Veliko bi še lahko napisala, vendar nisem želela izgubiti rdeče niti: Nikoli ni prepozno za nov začetek. Vsa moč je v tebi. Imej se rada.

Hvala, ker ste me brali. Vesela sem bila vaših odzivov <3
Nives

 

P.S. Oshove knjige, ki so mi v zadnjih mesecih dale največ:

Knjiga o ženski – vzpostavite stik z žensko močjo
Ljubeče bivanje
Pogum – radost drznega življenja
Ljubezen, svoboda, samost

Zamudili prva dva dela?
Jej!
Moli!

Povej svoje mnenje

Your email address will not be published. Required fields are marked (*).

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

  • E-novice

  • Spletna rezervacija

    Na želene storitve se lahko naročite tudi preko spletne rezervacije. Vse, kar morate storiti je, da da kliknete spodnji gumb in izpolnite navedna polja.

    Spletna rezervacija